00 01 02 03 04 05 06 07
00
01
02
03
04
05
06
07

Ateroskleroza, epigenetske spremembe in togost arterij

Nejc Piko, Robert Ekart, Sebastjan Bevc, Radovan Hojs

Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za nefrologijo, Maribor, Slovenija; Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za dializo, Maribor, Slovenija; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Maribor, Slovenija
Dopisovanje
Nejc Piko, dr. med.
Univerzitetni klinični center Maribor,
Klinika za interno medicino,
Oddelek za nefrologijo,
Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
Telefon +386 23212427
Faks +386 23312393
E–pošta: nejc.piko@gmail.com

Izvleček

Ateroskleroza je kronična vnetna bolezen, ki jo označuje progresivna rast aterosklerotičnih plakov v žilni steni, kar vodi v ishemijo tkiv in organov v povirju prizadetih arterij. Je najpogostejši vzrok srčno–žilnih bolezni, ki predstavljajo enega izmed vodilnih vzrokov umrljivosti v sodobni družbi. V nastanku ateroskleroze sta pomembna dva dejavnika: poškodba endotelija in vnetje v žilni steni. Novejše ugotovitve so pokazale velik pomen epigenetskih sprememb in sprememb v genski ekspresiji. Epigenetika je veda, ki preučuje gensko ekspresijo in zajema fenotipske variacije brez sprememb v genotipu. Trije glavni epigenetski mehanizmi so povezani z vplivom na aterosklerozo: metilacija DNK, histonske posttranslacijske modifikacije in nekodirajoče molekule RNK (dolge, nekodirajoče molekule RNK – lncRNAs – in mikro RNK molekule – miRNKs). Razvoj epigenetike je odprl številne diagnostične in terapevtske možnosti. Povečana togost arterij je pomemben označevalec tveganja za srčno–žilne bolezni in je tesno povezana z aterosklerozo. Aplanacijska tonometrija nam omogoča izvedbo analize pulznega vala (angl. pulse wave analysis; PWA), s pomočjo katere pridobimo številne parametre arterijske togosti in hitrosti pulznega vala (angl. pulse wave velocity; PWV). Merjenje arterijske togosti nam omogoča oceno srčno–žilnega statusa posameznika, tveganja umrljivosti in obolevnosti bolnikov s koronarno arterijsko boleznijo, možgansko–žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, arterijsko hipertenzijo in ledvično boleznijo.


Celoten članek