00 01 02 03 04 05 06 07 08
00
01
02
03
04
05
06
07
08

Izkušnje z uvajanjem in skladnostjo delovanja z ERAS® protokolom v majhnem ginekološkem onkološkem centru

Maja Pakiž, Nives Lonzarič, Bojan Krebs, Sarah Dobnik, Monika Sobočan, Kristina Zadravec

Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, Maribor, Slovenija; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za ginekologijo in porodništvo, Maribor, Slovenija ; Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin, Maribor, Slovenija; Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija
Dopisovanje

Asist. Monika Sobočan, dr. med.,
Univerzitetni klinični center Maribor,
Klinika za ginekologijo in perinatologijo,
Ljubljanska ulica 5, Maribor, Slovenija
Telefon: +386 23212195
E-pošta: monika.sobocan@gmail.com

Izvleček

Namen: V prispevku želimo predstaviti rezultate izvajanja in skladnosti z ERAS® protokolom za pospešeno okrevanje po operaciji na manjšem ginekološko- onkološkem oddelku.

Metode: Na oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor smo leta 2015 s pomočjo multidisciplinarnega tima uvedli ERAS® protokol. Izvedli smo prospektivno opazovalno študijo z namenom izvajanja protokola in primerjave podatkov s kohorto iz leta 2005, pri kateri ERAS® protokola nismo uporabljali. Rezultati kliničnih izidov bolnic so bili analizirani v obdobju od leta 2015 do konca leta 2017.

Rezultati: Obravnava bolnic po protokolu ERAS® je pokazala jasne koristi za bolnice, ki smo jih zdravili zaradi ginekoloških malignomov ali večjih benignih tumorjev. Korist se je kazala predvsem v kratkem staležu v polintenzivni enoti, krajši hospitalizaciji in nizki stopnji ponovnega sprejema na oddelek po odpustu. Pooperativna slabost je bila prisotna le v prvih 24 urah. Stopnja pooperativnih zapletov je bila nizka. Večja odstopanja od protokola so bila prisotna le pri 6,8 % bolnic. Odstopanja od protokala so bila povezana z močnimi osebnimi prepričanji kirurga. V spremljani skupini smo opazili nizko stopnjo epiduralne postavitve katetra (14 %), predvidoma zaradi pomanjkanja strokovnega znanja / navade. Ob načrtovani resekciji črevesja z anastomozo se je abdominalni kirurg vedno odločil za drenaže zaradi osebnega mnenja / navade. Drenaža je bila v povprečju odstranjena drugi pooperativni dan, brez anastomotičnega puščanja.

Zaključek: Glavni razlogi za neupoštevanje protokola ERAS® pri vodenju bolnic so bili povezani predvsem z močnimi osebnimi mnenji / navadami izvajalcev protokola. Izvajanje potencialnih multicentričnih raziskav in spodbujanje sprememb klinične prakse na nacionalni ravni bi lahko izboljšalo skladnost z novimi protokoli.

 


Celoten članek