00 01 02 03 04 05 06
00
01
02
03
04
05
06

Lactobacillus plantarum PCS 26 kot probiotično prehransko dopolnilo pri slovenskih bolnikih s presnovnim sindromom: pilotna klinična študija

Mario Gorenjak, Dejan Škorjanc, Pavel Skok

Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Maribor, Slovenija; Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hoče, Slovenija; Univerzitetni klinični center, Maribor, Slovenija;
Dopisovanje
Dr. Mario Gorenjak,
Medicinska fakulteta,
Taborska 8, 2000 Maribor, Slovenija
Telefon +386 40654274
E–pošta: mario.gorenjak@um.si

Izvleček

Namen: V pilotni klinični študiji smo želeli ugotoviti učinke probiotičnega prehranskega dopolnila na fizikalno- antropometrične in biokemijske markerje pri slovenskih bolnikih s presnovnim sindromom.

Metode: V prospektivno, randomizirano, dvojno slepo in s placebom kontrolirano pilotno klinično študijo je bilo vključenih 16 prostovoljcev, ki so prejemali probiotično prehransko dopolnilo ali placebo vsak dan tri mesece. Prostovoljci so bili klinično pregledani pred in ob koncu prejemanja prehranskega dopolnila.

Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je prehransko dopolnilo pri skupini, ki je prejemala Lactobacillus plantarum PCS 26 v koncentraciji 1 × 109 CFU/dan (N = 8), izražalo pozitivne učinke na zmanjšanje obsega pasu (p = 0,043), na znižanje serumskega holesterola (p = 0,028) in na vzdrževanje nivoja adiponektina v serumu (p = 0,629). Pri skupini, ki je prejemala placebo (N = 8), razlik v obsegu pasu (p = 0,750) in serumskemu holesterolu nismo opazili, ugotovili pa smo statistično značilno znižanje adiponektina v serumu (p = 0,036).

Zaključek: Čeprav je pilotna klinična študija temeljila na majhnem raziskovalnem vzorcu, smo lahko ugotovili določene vplive probiotičnega seva Lactobacillus plantarum PCS 26. Probiotično prehransko dopolnilo je ugodno vplivalo na nekatere značilnosti presnovnega sindroma, kar lahko pripomore k lajšanju tega sindroma in ogroženosti zaradi srčno-žilnih bolezni. Rezultati naše študije nedvomno predstavljajo temeljno izhodišče za načrtovanje in izvedbo dolgoročne in obsežnejše klinične študije, s katero bi pridobili natančnejši vpogled v mehanizme delovanja probiotičnih bakterij v preprečevanju ali lajšanju sestavin presnovnega sindroma.


Celoten članek