00 01 02 03 04 05 06 07
00
01
02
03
04
05
06
07

Odprtokodna programska oprema za medicinske slike: študija primera na podlagi interdisciplinarne inovativne zasnove izdelka

Andrej Čretnik, Gregor Arih

Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za inteligentne CAD sisteme, Maribor, Slovenija; 2Univerziteteni klinični center Maribor, Oddelek za travmatologijo, Maribor, Slovenija; 3Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za kirurgijo, Maribor, Slovenija.
Dopisovanje

Gregor Harih
Laboratorij za inteligentne CAD
sisteme, Fakulteta za strojništvo,
Univerza v Mariboru, Smetanova ulica
17, SI–2000 Maribor, Slovenija.
Telefon +386 220 76 93
Faks +386 220 79 94
E-pošta: gregor.harih@uni-mb.si

Izvleček

Namen: V zadnjem času je bilo razvitih precej celovitih rešitev odprtokodne programske opreme za medicinske slike, ki ponujajo zmogljiva orodja za slikovno upravljanje, vizualizacijo, skladiščenje in analizo. Namen članka je predstaviti odprtokodno programsko opremo za delo z medicinskimi slikami in njene značilnosti ter jo primerjati s komercialnimi rešitvami.

Metode: Predstavljen je primer razvoja optimalne velikosti in oblike ročaja ročnega orodja s pomočjo brezplačne odprtokodne programske opreme »3D Slicer®«. Večina avtorjev priporoča valjasto oblikovanost ročajev, da bi povečali udobje in učinkovitost uporabnika ter preprečili kumulativna travmatična obolenja, vendar optimalna oblika ročaja še ni bila ugotovljena. Namen raziskaveje predstaviti metode, s katerimi je mogoče pridobiti obliko ročaja v optimalni drži roke za krepki oprijem s čim bolj optimalno porazdelitvijo pritiska na mehka tkiva. Uporabili smo magnetno resonančno preiskavo in individualno izdelan kalup, ki je ohranjal optimalno držo roke med preiskavo. Program »3D Slicer« je bil uporabljen za segmentacijo in 3D rekonstrukcijo na osnovi MR slik. 3D model roke je bil nato »izvožen« v komercialni program za računalniško podprto konstruiranje optimalnega ročaja orodja.

Rezultati: Meritve premerov na 3D rekonstrukciji so pokazale, da so bili položaji zadržani z le majhnimi odstopanji, kar maksimizira največjo silo kontrakcije prstov. Tako oblikovan optimalni ročaj zagotavlja 25 % večjo kontaktno površino v primerjavi z optimalnim valjastim ročajem in s tem zmanjšuje tudi kontaktne tlake, kar povečuje učinkovitost in udobje ter (zelo verjetno) preprečuje kumulativna travmatična obolenja.

Zaključki: Prikazan primer potrjuje ustreznost odprtokodne programske opreme za medicinske slike kot (večinoma) brezplačno in učinkovito orodje, podobno kot (neredko drage) druge komercialne rešitve.


Celoten članek