00 01 03 03 04 05 06 07
00
01
03
03
04
05
06
07

Pogostnost pojavljanja okužb kirurške rane v terciarni bolnišnici v Sloveniji

Dragana Taskovska, Vojko Flis

Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Maribor, Slovenija; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za kirurgijo, Maribor, Slovenija; Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za kirurgijo, Maribor
Dopisovanje

Prof. dr. Vojko Flis, dr. med.
Univerzitetni klinični center Maribor
Klinika za kirurgijo, Ljubljanska 5,
SI-2000 Maribor, Slovenija
E–pošta: vojko.flis@ukc-mb.si

Izvleček

Namen: Bolnišnične okužbe so pereč problem sodobne medicine. Nadzor in spremljanje okužb kirurške rane sta temelj za njihovo preprečevanje. Doslej v Sloveniji ni bilo raziskav, ki bi natančneje analizirale pojavljanje omenjenih okužb. Namen pričujoče raziskave je bil ugotoviti pogostnost pojavljanja okužb kirurške rane in dejavnike tveganja za njihov nastanek v terciarni bolnišnici.

Metode: Šlo je za prospektivno kohortno observacijsko raziskavo, ki je potekala pol leta (2012–2013) na Kliniki za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Beležili smo demografske podatke vseh operiranih bolnikov ter dejavnike tveganja za nastanek okužbe kirurške rane. Bolnike smo spremljali
prvih trideset dni po operaciji. Beležili smo tudi ponovne hospitalizacije v obdobju enega leta po operaciji. Podatke smo glede na njihovo naravo analizirali z ustrezno statistično metodo.
Rezultati: Med 8074 bolniki, ki so bili v obravnavanem obdobju operirani na kirurški kliniki, jih je le 0,28 % imelo okužbo kirurške rane. Statistično pomemben dejavnik tveganja je bila starost (povprečna starost je bila 66 let, standardna deviacija je bila 11,63 let: p = 0,0206, t = 2,315, statistično pomembno na ravni p < 0,005). Vsi ostali dejavniki tveganja v pričujoči raziskavi niso vplivali na pogostost pojavljanja.

Zaključek: Prva natančnejša epidemiološka raziskava o pojavljanju okužb kirurške rane v Sloveniji je pokazala, da je odstotek njihovega pojavljanja v slovenski terciarni bolnišnici sorazmerno izjemno nizek. Deloma je ta podatek lahko posledica uporabljene metodologije, deloma pa je kljub vsemu lahko posledica uspešnega programa obvladovanja bolnišničnih okužb. Ne glede na vzrok pa je raziskava postavila temelj za bodoče primerjave in morebitne izboljšave na tem področju v slovenskih bolnišnicah.


Celoten članek